Lahko branje in njegov pomen za socialno vključevanje

img_20250327_102515

V četrtek, 27. marca, se je v Knjižnici Črnomelj odvijal prav poseben dogodek, katerega rdeča nit je bilo lahko branje in njegov pomen za socialno vključevanje. Dogodek je potekal v organizaciji Zavoda Risa, Varstveno delovnega centra Črnomelj in Knjižnice Črnomelj.

Uvodoma sta zbrane obiskovalce pozdravila župan občine Črnomelj, Andrej Kavšek ter direktor Varstveno delovnega centra Črnomelj, mag. Borut Grabrijan. O pomenu lahkega branja za socialno vključevanje je spregovorila predstavnica Zavoda Risa, gospa Saša Lesjak, sicer socialna pedagoginja, pesnica in soustanoviteljica Zavoda RISA, kjer je zaposlena kot vodja dostopnosti. Že več kot 20 let dela z ljudmi, ki so se znašli v ranljivem položaju – npr. ljudje z intelektualno in drugimi kognitivnimi oviranostmi. Vodi delavnice, seminarje in usposabljanja na temo socialnega vključevanja in lahkega jezika.

Pri pripravi lahkega branja se upoštevajo smernice "Easy to read" in smernice The International Federation of Library Associations and Institutions. Vsako besedilo je pregledano s strani vsaj ene osebe z motnjami v duševnem razvoju. Besedilo preverjajo, pregledujejo in predlagajo nove oblike zapisa. Šele, ko je z njihove strani razumljeno in potrjeno, to besedilo dobi oznako, da je napisano v lahko berljivi obliki. Pri testiranju tekstov sodeluje tudi uporabnik Varstveno delovnega centra Črnomelj David Režek, ki nam je predstavil svoje delo in izkušnje s testiranjem.

Gostja srečanje je bila tudi profesorica slovenščine, likovne umetnosti, tiflopedagoginja, pisateljica, pesnica, avtorica romanov v lahkem branju in ambasadorka lahkega branja, dr. Aksinja Kermauner. Predstavila nam je avtorske romane v lahkem branju, in sicer Cvetje in ogenj ter Te Nika še mika?

V zaključnem delu nam je Daniela Žunič, zaposlena v Knjižnici Črnomelj, predstavila še polico z lahkem branju, ki jo imajo v knjižnici. Kot pravi, se v knjižnici zavedajo, da je branje pravica čisto vsakega izmed nas. Iz različnih razlogov nekateri ljudje berejo nekoliko težje, zato jim je branje potrebno prilagoditi. V knjižnici že nekaj časa v svojo knjižnično zbirko uvrščajo tudi gradivo v lahkem branju in temu bodo sledili tudi v prihodnje.

V vsebinsko bogatem programu sta sodelovala tudi uporabnika Varstveno delovnega centra Črnomelj. Peter Špehar nam je na sintetizator zaigral ljudsko pesem Izidor ovčice pasel, Alenka Kambič pa se nam je predstavila z lastno pesmijo Pomlad, napisano v lahkem branju.

Dogodek je povezovala Daniela Žunič.

Nazaj na: Zgodilo se je
Dostopnost