Prešerno na Prešernov dan smo v Kulturnem domu Črnomelj ZIK Črnomelj in Knjižnica Črnomelj zaključili z literarnim večerom.

Večer smo posvetili plesni umetnici modernega plesa, koreografinji in pedagoginji, Marti Paulin Schmidt – Brini. O njen smo se pogovarjali z njeno hčerko, dr. Malino Schmidt Snoj, ki je hkrati tudi avtorica njene biografije z naslovom Samo en ples. Zgodba o izjemno močni ženski, ki je preživela 2. svetovno vojno, je podana kronološko in jo lahko razdelimo na tri dele: čas Martinega otroštva in zgodnjega odraščanja, čas 2. svetovne vojne in čas, ko si je skupaj z dr. Vladimirjem Schmidtom ustvarila družino. V pogovoru smo se dotaknili tudi njenega prijateljskega odnosa z Karlom Destovnikom – Kajuhom, saj sta oba delovala v kulturni skupini 14. divizije. Ravno Marta oziroma Brina (njeno partizansko ime) je tista, ki je v izjemnim okoliščinah vneto tipkala na pisalni stroj in pomagala »ponesti« v svet, med partizane Kajuhovo pesniško zbirko Pesmi. Zgodba je močno povezana tudi v Belo krajino, saj je bila Brina članica prvega Slovenskega narodnega gledališča, ki je bilo ustanovljeno prav tu v Črnomlju. Ples je Marti pomenil vse, četudi zaradi je zaradi strašne zime na nogah dobila omrzline in je pozneje prenehala plesati, je ples poučevala in pisala o njem vse do zadnjega. Njena zapuščina je bogata, kar dokazujejo tudi upodobitve njene življenjske zgodbe. Literarni večer so popestrile recitacije Kajuhovim pesmi, zaključili pa smo ga tako kot si ikona, legenda modernega plesa zasluži; z nastopom plesalk Plesnega društva Krokar.

Za pokušino: »Kajuhova pesem je bila tistega dne še posebno živa, čutil si, kako borce dviga in povezuje v čudovito celoto. Moj ples so borci spremljali s spontanim ploskanjem, da sem ob tem, dotlej neznanem ritmu, občutila posebno vznesenost in se čedalje lažje prilagajala novemu okolju. Takrat nisem plesala ponoči ob tabornem ognju, temveč v dnevni svetlobi, ko prihaja postava z vseh strani do plastičnega izraza. Tak prostor daje posebne možnosti in zahteva velik razmah v gibanju. Moji plesni gibi so postajali v naravi veliki, jasni in široki. Ostati pa sem morala preprosta kljub največji notranji napetosti, da sem lahko obvladala velik, naraven prostor in v njem obveljala.«

Fotografije: Kulturni dom Črnomelj