V Knjižnici Črnomelj je v petek, 6. novembra 2026, potekalo zanimivo predavanje o belokranjskih jamah, njihovem pomenu skozi zgodovino ter povezovanju ljudskega izročila s sodobnimi arheološkimi raziskavami.

Bela krajina pod svojim površjem skriva bogat svet kraških jam in brezen, ki že stoletja buri človeško domišljijo. Z njimi so povezane številne zgodbe o vilah, divjih možeh, kačjih kraljicah in skritih zakladih. Prav temu skrivnostnemu svetu je bilo posvečeno predavanje Jame Bele krajine med izročilom in arheologijo.

Obiskovalce je v svet belokranjskega podzemlja popeljala domačinka Zvonka Janežič, magistrica arheologije, arheologinja, jamarka in članica Jamarskega kluba Novo mesto. Predstavila je pomen jamske arheologije ter zanimiva odkritja, ki dopolnjujejo naše razumevanje preteklosti.

V Beli krajini poznamo okoli 600 kraških jam in brezen. V ljudskem izročilu v njih prebivajo divji možje, vile in kačje kraljice, pred Turki naj bi se skrivala nesrečna Dora, svoje zaklade pa naj bi varovali divji hajduki. Za temi pripovedmi se lahko skrivajo tudi odsevi nekdanjega življenja in odnosa ljudi do jam.

Te so namreč v preteklosti služile kot pribežališča in začasna bivališča, prostori za shranjevanje ter viri surovin, nekatere pa so imele tudi verski oziroma kultni pomen.

Sodobne raziskovalne metode in interdisciplinarni pristopi danes omogočajo nova odkritja. Zanimiv je podatek, da se je število arheoloških jamskih najdišč v Beli krajini v zadnjih letih več kot potrojilo.

Predavanje je pokazalo, kako lahko s povezovanjem ljudskega izročila, opazovanja narave in arheoloških raziskav sestavimo celovitejšo podobo belokranjskega podzemlja. Obiskovalci so tako spoznali, da jame niso le naravne znamenitosti, temveč tudi dragocena pričevanja o življenju, verovanjih in zgodovini naših prednikov.

Skrivnosti belokranjskega podzemlja tako še zdaleč niso razkrite, vsako novo raziskovanje pa prinaša priložnost, da odkrijemo še kakšno zgodbo, ki jo že stoletja skriva naš kraški svet.